Pigmenterija

Najina skupna zgodba

Valerijo sem spoznala, ko sva z bratom pela na njeni poroki. Še danes se spomnim, kako sem ob petju komaj zadrževala solze, ker se je res na kilometre videla tista pristna ljubezen.
Spremljala sem jo prek Instagrama in kmalu ugotovila, da imava veliko skupnega. Predvsem to, da na sprehodih obrneva vsak kamen, ki nama pride naproti, ona pa vse te kamne še zdrobi in jih pretvori v brezčasne umetnine.

In tako sva se nekega dne dobili pri meni. Ko greš na “sprehod” z mano, se moraš zavedati, da z njega ne prideš ravno čist. Ljudi, ki jih začutim, namreč vedno peljem po moji robinzonski soteski. In potem stopi iz avta Valerija z nosečniškim trebuščkom. Kako sem bila vesela zanjo, a že naslednja moja misel je bila : “A ti jo misliš peljat nosečo v sotesko, kjer po navadi laziš pod drevesi in skačeš po kamnih?” In ona me gleda in reče, ja itak da greva.

Valerija je uspešno preskočila potok in preplezala vse ovire. Najlepše pa je to, da sva lahko delili enake misli. Po sprehodu sva bili velikokrat na vezi prek Instagrama in lepo je bilo spremljati njeno pot. Nosečniške slike pod slapom, porod doma, njenega malega škratka, kako raste…

Potem pa sva se po dolgem času ujeli na sejmu na Velenjskem gradu…in oh, spet zagledam tisti lepi trebušček. Tokrat si je za nosečniško slikanje zaželela moder venček. Priznam, da sem bila v tistem času bolj v zimskem spanju, kot motivirana za ustvarjanje. Odlašala sem z delom, potem pa sem se nekega večera odpravila v brunarico, poslušala glasbo in se lotila venčka. Takšnega za njo…malo kuštravega, divjega in elegantnega. Predstavljala sem si, kako bo izgledala in upala, da ji bo všeč.

Oglasila sem se pri njej na kavi. Mali, modrooki lepotec je z zanimanjem opazoval, kaj sem prinesla, ona pa mi z vsem navdušenjem hiti pokazat obleko. Bila je identične barve kot venček in bila sem tako vesela, da ji je bila kombinacija všeč. Po čvekanju sem res čutila, da se ji moram zahvaliti…predvsem zato, ker mi je ravno njen venček vrnil tisto umetniško iskrico, ki sem jo nekje med zimo izgubila. In ja, mogoče boš jutri ti tisti/a, ki boš izkazal/a nekomu podporo…in mogoče, mu boš s tem dal/a več kot si misliš.

Valerijine izdelke si lahko ogledaš na Instagram profilu @pigmenterija . Hvala pa tudi @mojcapovhfoto , ki je v svoj objektiv ujela nepozabne trenutke in tudi moj venček.

 

Deli to objavo:

Podobne objave

Ženski krog
Ženski krog
Nekje februarja sem na instagramu slučajno naletela na zanimiv profil poln narave in lepih zapisov, ki ga ustvarja Tina Trojar.…
Rožnate ledene kocke
Rožnate ledene kocke
Rožnati gin tonic Zakaj bi bil gin tonic samo gin tonic in zakaj bi bila limonada samo limonada, če lahko…